Nimfomanske bogomoljke

Včeraj si po fenomenalnem dnevu dam še četrt ure za gledanje te blesave TV, preden bi odšla v deželo sanj, ko se čisto šokirana ustavim na National geographic channel ob zgodbi o spolnem vedenju bogomoljk. Gledanje je bilo podobno najhujši grozljivki. Posnetkom na NGC ni prišel niti do kolen film Silence of the lambs II, v istem času na HRT. Moderator razlaga, da so bogomoljke zelo nimfomansko nastrojene in da bi kar vse, vse... kar leze. "Gospod bogomoljc" na posnetku se od strahu pred "gospo bogomoljko" do nje premika le po pol centimetra na pol ure. Noro, v živalskem svetu se tipi bojijo žensk, si mislim. Kaj kmalu zvem, da gospa bogomoljka ugrizne vse, kar je pod njo, tudi ljubimce, ki se pozabavajo z njo. In tako gospodič pridno vztraja, vztraja...dokler ni čisto ob njej in skoči na njen hrbet. Nato moderator:"Moški-bogomoljke prav zato seksajo z gospami od zadaj, misionarski položaj ni ravno priporočljiv. Če poskušajo to, jih bogomoljke žive pojedo". In res. Gospa vrže s svojega hrbta "gospoda bogomoljca" in ga vgrizne v glavo, ki počasi zginja v njenih groznih špičastih ustih. Neverjetno. Buljim z odprtimi usti ... In nato spolni akt. On, "gospod bomomoljc" brez glave, normalno zadovoljni gospo!!!!!!???? Ona po aktu le še do konca poje glavo in moderator: "Izgubil je glavo, dobosedno, ne samo od spolnega poželenja. Tako bogomoljka z njegovo glavo dobi hranljiv obrok, ki bo pomagal preživeti njej in njenim potomcem". In potem samo še scena, ko "gospod bogomoljc" pade z veje, njune ljubezenske postelje. Še zdej sem čist pod vtisom tega. Ko pa najdem na New York Times webu en star članek o navadah živali, pa definitivno priložim link, saj ruši mite o tem, kako imajo živali vse materinske nagone. Res je fascinanten ta živalski svet. Tale pa za čez vikend (I't my funeral and I'll serve ice cream if I want to): http://www.nytimes.com/2006/07/20/fashion/20funeral.html?_r=1&oref=slogin o tem, kako nastaja prava industrija iz pogrebov. Kje smo še mi...

Za epilog te zgodbe, čeprav povedano v drugem kontekstu, pa (z dovoljenjem :-) citat mojega bivšega direktorja: "Moški niso več to, kar so bili. Sicer pa je moja navada, da v kriznih situacijah govorim v prvi osebi množine". Sledi smeh vseh prisotnih, kaj drugega.