Odveč srce

Trenutno berem Virginio Woolf, ki pravi: "You can not find peace by avoiding life". A vseeno me je današnji dogodek (srečanje nekoga, v velikem mestuv tujini, med velikooo ljudmi, z namenom, to verjamem) z mislimi ponesel malo nazaj, ko sem še "požirala" nov ljubezenski roman Brine Svit Odveč srce. Včasih večer prej odpreš računalnik, brskaš po svoji preteklosti - po datoteki s posebnim imenom, oblečeš (čisto zase) oblekico, ki je bila nekomu, nekoč, daleč nazaj najbolj všeč, in se podaš z nasmehom dnevu naproti. In tisti dan pride po dooolgem času v tvoje življenje ... točno tista določena oseba. Kot bi se dan pripravil samo na to, kot bi vse življenjske silnice tekle samo v to določeno smer."Pride trenutek v našem življenju, ko se naenkrat vse pospeši in zavije v novo smer. Zvečer se uležemo v posteljo, k počitku, začnemo drseti v sen in še ne vemo, ne moremo vedeti, da bo naslednji dan vse drugače, vse bo imelo drugačen okus, drugačno barvo, in da ne bomo mogli stopiti nazaj ... Ne bomo mogli reči, da vse to, kar se je zgodilo, ne obstaja ...Ne bomo mogli pomisliti, da nimamo nič pri tem, kajti v resnici gremo zmeraj tja, kamor hočemo, čeprav potem naredimo vse, kar je v naših močeh, da se zgubimo na poti ... " zapiše Mitja v Odveč srcu. Bil je lep dan, ta današnji dan.