Jadralska pripoved v 71 dneh, 14 urah, 18 minutah in 33 sekundah

Kakšne tri tedne jadralsko »absitiniram«, kar je zame že zelooo dolgooo, ampak v tejle vročini, gužvi me ne vleče na barko med horde turistov. Nekaj najlepšega je, če greš v deželo sanj ali se zbudiš na dihajoči morski gladini v čisti tišini. Edini zvok je prsketanje vode ob boku jadrnice ali veter, ki zavija ob jamboru (če kakšna dvižnica udarja ob jambor, pa zna biti to ena najbolj živce parajočih stvari). No, nekaj takega zagotovo ne bosta doživljala prijatelja Kiki in Ažo (edina naša oceanska jadralska profiča), ki bosta jutri s svojo le 6,5-metrsko karbonsko jadrnico (razred open 650 ali po domače »mini«) štartala na zahtevni solo regati iz Francije (Les Sables d'Ollone) do Azorskih otokov in nazaj. Tam pa ni več jadralske romantike. Ena jadrnica, Atlantik, nič spanja (največ po pol ure), hrana so osušene »dobrote« v vrečkah, ki jim prave okuse dodajaš z vročo vodo, taktične odločitve, konstantna koncentracija in velikoooo časa, da si sam s sabo. 2500 milj v dveh etapah za 70 solo jadralcev. Na jadrnicah nimajo sredstev za komunikacijo z zunanjim svetom, zatorej nobenih prišepetavanj o najboljši poti glede na različne vremenske sisteme na Atlantiku. Njihova mantra pa je: »Sail fast, don't break anything!«
Tale fotka minijev je »ukradena« od Jacquesa Vapillona, ki ga izjemno cenim in je eden najboljših jadralskih fotografov. Sodelovanje z njim pri nastajanju reportaže o svetovnem jadralskem rekordu (solo non stop okoli sveta v 71d, 14h,18min,33sec), ki je še danes v rokah male Angležinje Ellen MacArthur, imam v posebnem, toplem spominu. In če si zaželite še jadralskih fotk, potem obiščite strani »ta velikih«: Thierry Martinez ,Gilles Martin-Raget in Guillaume Plisson. Z mislimi zajadrajte, kamor se vam zahoče!