V znamenju rojstev

Pravkar z Iluzionistom - našim urednikom fotografije, oblikovalcem Nikom in urednikom oblikovanja Janijem Bavčerjem, vsi prijetno omamljeni od tiskarskih barv, prihajamo iz tiskarne, kjer smo preverjali printe revije Jaz. Seveda nas pričaka še nekaj šokov v obliki napak, ampak ob vseh popravkih je to le še kaplja v morje. Z novo, majhno super ekipo je to prva številka na samostojni poti, izpod "jarma" časnika Finance. Včasih se mi zdi, da kot urednica prav zato diham z dvojnimi pljuči. Šteje ekipa in nikoli plača!
Ustvarjanje revije je dolgotrajen kretivni proces in včasih ga primerjam celo z zanositvijo in rojstvom otroka, ko se vsi procesi, kot liki v Tetrisu, zložijo skupaj. Ko je revija stiskana, jo moraš pustiti od sebe, kot odraslega otroka na samostojno pot, in znova začeti ustvarjalni proces iz ničle. Dostikrat se prav zato hecam, da imam mesečno dva menstrualna ciklusa - eden je resnično moj, eden pa je revijin. In nikoli se še nista pokrila :-)
In ker imajo kretivni procesi pač svoje zakonitosti, je danes po delovnem vikendu, ki sta ga znala "omehčati" moja BU-ja, danes nastopila ustvarjalna jama. Tam nekje v globinah Postonjske jame sem se znašla utrujena, miselno prazna in ni še čas, da se lotim nove številke, novega kretivnega procesa.
Doma me je pričakal filmček mojega prvega nečaka - iz zavetja trebuščka moje sestre. S pomočjo tehnologije sem se čisto raztopila. Moje srce trenutno hitreje utripa, ker bije za enega malčka v trebuhu, enega kosmatinca in njegovega lastnika (vrstni red je zgolj naključen :-))