Predpočitniški vikend

V soboto čisti chill out. Najprej se zjutraj dobim v dvoje, vmes nas je že čez deset, dan končam v troje. Tako redko jo v soboto mahnem na tržnico in na kakšen klepet, saj sem le redko doma, zato je pa takrat toliko slajše. Neverjetno, koliko Ljubljančanov poseda ob Ljubljanici. Vse polno. Tadejček navduši s teorijo o ženski torbici, zvesti spremljevalki. V eni od prejšnjih Sobotnih prilog namreč članek o tem, zakaj se moški dandanes ne znajdejo v tem svetu, sploh ne več kot lovci, ženske pa se, ker so še vedno nabiralke. V svoje torbice naj bi namreč dajale vse mogoče, kar nakupimo. Vsi prijatelji so me imeli že poln kufer, ker sem cel dan skakala s fotoaparatom in sem vedela, da se bo večer zaključil pri pregledovanju in učenju poznooo po polnoči, in se tudi je.
Danes pa kot kontrast prihajajočemu morju, mmm, še gozd in hrib in zrak, ki ga je lažje dihati, čeprav smo više bližu soncu. Pakiranje je v mojem življenju, kjer sem stalno nekje, čista rutina in nekaj popolnoma nestresnega, kar le redkokdo verjame. Bolj sem znana po prtljagi, ki v moji predsobi ostaja še nekaj dni po prihodu :-) Skoraj spraznila sem levi del (športno-popotniški) moje drsne omare. V njem ni več srfaške robe, ruzaka, vse za najino spanje v šotoru in na prostem, obezno pa bo še kuhanje in jutranje kofetkanje zunaj na najinih plinskih kuhalnikih. To je lajf!!! In če prištejem še raziskovanje pokrajine, kolo, knjige, fotič in psička Enza, je to to. Nujno moram pogledati, kdaj bo polna luna, da si izpolnim velikooo željo - srfati po zlatem morju pod polno luno. Ne vem še sicer, kako bom odmislila misli na morske pse.
Ažo je po tednu jadranja na Atlantiku zjutraj padel na 2. mesto, le za dobre tri milje zaostaja za Adrienom Hardyjem, Kiki 8. Ampak Ažo je itak čisti borec, še posebno takrat, ko na morski gladini gleda koga pred sabo. Smrk, ker jutri zvečer s klapo ne bom mogla proslavljati prihoda na Horto (Azori). Anuška, ti kar namesto mene spi en gin tonik :-) Potem ju čaka še 2. etepa, nazaj v Francijo ... Vmes po stanovanju, ko se premikam med delom za računalnikom (da preverim vse uredniške zadeve) in pakiranjem, hodim v visokih štiklah, ker bom 14 dni iz vaje, prijateljičina poroka se pa približuje :-) Sama sebi sem smešna.