Oda toni nepomembnih stvari, ki ležijo v naših stanovanjih

Visoooki kupi, pooolne vreče, visoooki kupi, pooolne vreče ... Takole bi opisala svoj pogled na stanovanje, ki počaaasi postaja moje "prejšnje". Kakorkoli je že naporno zapuščati svoj dosedanji dom in ob tem pihajo vetrovi sentimentalizma, moraš biti nemilosten. Nemilosten do svoje zgodovine, "zapuščine" nepomembnih stvari in predmetov, za katere si predvidil, da jih je dobro shraniti, če ne za kaj drugega pa za ... :-) Koliko ton nepotrebnih stvari leži, počiva, čaka na neke čase, ki jih nikoli ne bo, v naših stanovanjih. Letalska karta za jadranje na Karibe leta 2001, kar ena železniška karta do Novega mesta iz študentskih časov, obleke, že nekaj let ne nošene, šampanjčev zamašek s krsta sponzorske barke, svoje stare reportaže (Ok, to gre definitivno z mano :-), zapiski s Splichalovih predavanj na faksu, ki so me vedno uspavali s svojo dolgočasnostjo ... Umetnost življenja je iti naprej, spretno krmatiti, se prilagajati in se ob vsem tem le toliko ozirati nazaj, da ne bi s hitrim pogledom uspeli na svoj hrbet kot magnet pritegniti še kakšnega kovčka s preteklostjo. In najpomembnejše ob vseh spremembah je - ohraniti sebe!