Avtorske pravice na glavo - s papirja v digitalni svet
Včerajšnja okrogla miza Zbornice za odnose z javnostmi na temo avtorskopravnih pogledov storitev spremljanja medijev je odprla vrsto vprašanj in razkrila še več avtorskopravnih kršitev. "V svetu digitalnih medijev smo vsi po malem kriminalci, večkrat na dan," je odkritosrčno povedal direktor NUK-a. Rešitev, vezanih na spremembo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, je kar nekaj, a najti bo potrebno še veliko skupnih dogovorov.
Najprej: Težko (skorajda nemogoče) je omejiti uporabo elektronskega klipinga le na vnaprej znan in določen (torej zaključen) krog uporabnikov.
In še nekaj pomembnega: V tem začaranem krogu press klipinga je kar nekaj akterjev, katerih inetrese bo potrebno uskladiti. Če začnemo pri avtorjih - novinarjih, fotografih in ilustratorjih, ki delajo za slovenske medije. Kolektivna pogodba medijske hiše z agencijo za press kliping odpade, kajti pri nas je več kot tretjina samostojnih novinarjev in fotografov, katerih pogodbe nikakor niso enake tistim, ki so zaposleni v določeni založniški hiši. Pa tudi vsi članki ali fotografije istega avtorja ne spadajo pod iste vrste pogodb - vse večkrat se samostojniki odločajo, da založnikom ne prenesejo vseh moralnih in materialnih pravic, kar pomeni, da njihove fotke ne smejo uporabiti kjerkoli in kolikokratkoli pač želijo. Po moje je zato nesmiselno uvesti kolektivno uveljavljanje na podlagi zbiranja avtorskih pravic.
Kliping konkurira medijskim hišam: Press kliping agencije delajo "štalo" založnikom, saj kupijo le en izvod revije, iz katerih secirajo članke (večinoma do sedaj brez dovoljenj avtorjev in založniških hiš) za npr. tisoč naročnikov. In zatorej medijske hiše (upravičeno) želijo po novem posebno nadomestilo press kliping hiš.
In še en faktor se nam prikrade vmes: kar naenkrat se medij distribucije-časopis (nedigitalni zapis) v press klipingu spremeni v pdf digitalno datoteko, ki se pošilja elektronsko do sveh mogočih (ne)+naročnikov. Avtorske pravice za nedigitalni in za digitalni zapis pa so različne. Naš 47. člen zgoraj omenjenega zakona namreč dopušča reprodukcijo le iz periodičnega tiska v periodični tisk.
Toliko samo kot kost za glodanje. In da ne pozabim: press klipping je velik biznis. Samo lani je bilo v Sloveniji opravljeno za 3,2 mio evrov press klipping storitev (avtorske pravice za te članke pa so znašale le 75.000 evrov).
Včerajšnja okrogla miza Zbornice za odnose z javnostmi na temo avtorskopravnih pogledov storitev spremljanja medijev je odprla vrsto vprašanj in razkrila še več avtorskopravnih kršitev. "V svetu digitalnih medijev smo vsi po malem kriminalci, večkrat na dan," je odkritosrčno povedal direktor NUK-a. Rešitev, vezanih na spremembo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, je kar nekaj, a najti bo potrebno še veliko skupnih dogovorov.
Najprej: Težko (skorajda nemogoče) je omejiti uporabo elektronskega klipinga le na vnaprej znan in določen (torej zaključen) krog uporabnikov.
In še nekaj pomembnega: V tem začaranem krogu press klipinga je kar nekaj akterjev, katerih inetrese bo potrebno uskladiti. Če začnemo pri avtorjih - novinarjih, fotografih in ilustratorjih, ki delajo za slovenske medije. Kolektivna pogodba medijske hiše z agencijo za press kliping odpade, kajti pri nas je več kot tretjina samostojnih novinarjev in fotografov, katerih pogodbe nikakor niso enake tistim, ki so zaposleni v določeni založniški hiši. Pa tudi vsi članki ali fotografije istega avtorja ne spadajo pod iste vrste pogodb - vse večkrat se samostojniki odločajo, da založnikom ne prenesejo vseh moralnih in materialnih pravic, kar pomeni, da njihove fotke ne smejo uporabiti kjerkoli in kolikokratkoli pač želijo. Po moje je zato nesmiselno uvesti kolektivno uveljavljanje na podlagi zbiranja avtorskih pravic.
Kliping konkurira medijskim hišam: Press kliping agencije delajo "štalo" založnikom, saj kupijo le en izvod revije, iz katerih secirajo članke (večinoma do sedaj brez dovoljenj avtorjev in založniških hiš) za npr. tisoč naročnikov. In zatorej medijske hiše (upravičeno) želijo po novem posebno nadomestilo press kliping hiš.
In še en faktor se nam prikrade vmes: kar naenkrat se medij distribucije-časopis (nedigitalni zapis) v press klipingu spremeni v pdf digitalno datoteko, ki se pošilja elektronsko do sveh mogočih (ne)+naročnikov. Avtorske pravice za nedigitalni in za digitalni zapis pa so različne. Naš 47. člen zgoraj omenjenega zakona namreč dopušča reprodukcijo le iz periodičnega tiska v periodični tisk.
Toliko samo kot kost za glodanje. In da ne pozabim: press klipping je velik biznis. Samo lani je bilo v Sloveniji opravljeno za 3,2 mio evrov press klipping storitev (avtorske pravice za te članke pa so znašale le 75.000 evrov).
posted by Morska deklica at 1:56 PM
4 Comments:
Tele avtorske pravice so tako črno in neurejeno območje. Težko bi našel enega naročnika ki bi imel o tem razčiščene pojme. Čakam kako 'težko' tožbo kršenja avtorskih pravic, mogoče bi se tako začele stvari urejati. No, saj ena je že, samo se nič ne piše o njej...
Kolikor vem, je dostop do storitev klipinga omejen, saj naročniki zanj plačujejo, kar ne bi bilo smiselno, ako bi bil dostopen vsem.
Vsem je dostopno le določeno število storitev, ki pač služijo funkciji privabljanja..
Konkurenca medijem pa..pri klipingu gre bolj za izbor tistih vsebin, ki naročnika zanimajo... ker pač hočejo dobiti samo tiste informacije, ki jih želijo in to čimprej.
Res je, da samo naročnik plačuje za kliping na določeno temo, gesla, a kaj, ko jih ta vedno! distribuira naprej še komu-agancija, s katerimi dela, poslovnim partnerjem ...
Iskanje pozornosti?:DD
Post a Comment
<< Home