Inovacijsko novinarstvo ali na Zahodu nič novega

Pojem inovacijsko novinarstvo prihaja z Zahoda, natančneje z Univerze v Stanfordu in me je samo po sebi izjemno pritegnilo, preden sem obiskala dvodnevno konferenco Innovation journalism-Stanford after Stanford na moji bivši fakulteti (ki po ponovnem obisku, roko na srce, ni nič kaj podobna tisti, ki sem jo obiskovala in sta jo zaznamovala trakta A in B :-). Resnici na ljubo so o sodobnih medijih bolj tavali v megli na številnih okroglih mizah, in to žal že nevemkolikokrat videne iste face. Mnogi od njih so inovativno novinarstvo, ki je del inovacijskega novinarstva, enačili le z blogi.
David Nordfors, promotor inovacijskega novinarstva, ki proces inovacij in inovativnosti postavlja v središče ter pri oblikovanju vsebin prepletajoče združuje posel, tehnologijo in politično novinarstvo v celoto, imenovano Inovacija, je rekel, da ne razume medijev, ki ne objavljajo zgodb o inovacijah, ki so ključen vzvod današnje družbe. Takšne teme samo večajo bralstvo, je trdil, ter da podjetja, ki se ukvarjajo z inovacijami/tehnologijo (kot glavni krivci) medijem ne znajo dobro predstaviti teh tem. Vse lepo in prav v neki "teoretični" družbi - ampak kaj pa medijska politika, uredniki, bralstvo ... Kaj je bilo prej- kura ali jajce? Slabe vsebine ali občinstvo, ki si želi take vsebine. Vsaj za Slovence ne bi rekla, da si želijo in da so zreli za takšne teme, ko pa raje, celo najraje berejo rumeni tisk in zastonkarske časopise. Pri novinarjih je pa dandanes vse prevečkrat tako, da se ne spoznajo na teme - v ponedeljek pišejo o umorih, v sredo prepisujejo nasvete za zdravo telo iz tujih medijev, in konec tedna že o inovacijah. Pa smo spet na začetku - pri družbi, ki bolj slavi zmagovalce resničnostnih šovov, kot pa tiste, ki s svojo kreativnostjo in inovativnostjo premikajo meje. Za večino je dobro to, kar se prodaja, in ne to, kar je v "resnici" dobro.