Kruh naš vsakdanji

Danes ustvarjam dva članka o etnologiji kruha po svetu in trikih za njegovo pripravo (seveda pridejo tudi na blog) ... in mi pride pod roke tale iskriva pesmica Neže Maurer.

Kruh
Ustnice mi nabrekajo.
Žile divje udarjajo.
Slačim te,
Gnetem kot testo.
Pod prsti čutim kruh
za svojo lakoto.

In še ena njena:

Okoli vseh dreves se lahko loviš.
Za vsemi drevesi se lahko skrivaš.
Na nobeno se ne naslanjaj!
Ne veš katero je trhlo, nagnito, spodkopano, spodžagano.
Lahko padeš. Hudo.
A to ni najhujše.
Huje je, ker potem sumiš,
da so vsa drevesa trhla, nagnita,spodkopana,spodžagana.
In potem si tako žalosten in sam.