Lučke, lučke in še bi lučke

Ne vem, zakaj imamo lučke samo v decembrskih dneh in še malo v januarskih. Če bi jih imeli celo leto, nam jih sploh ne bi bilo potrebno pospravljati takoj po praznovanju novega leta - tako kot smrekic in okraskov (uf, to me pa spominja na potovalke in nahrbtnike po počitnicah in ob koncih tednov) - in še lepše bi bilo. Zato pa je najlepši del postavljanje. Mmmm ... Midva sva letos (na njegov predlog, da ne bom pobirala zaslug za dobre ideje:-)) okrasila dve posajeni mladi smrečici, vsako v svojih barvah in svojem slogu. Seveda sta obe čisto filmski :-) Postavitev lučk, petkratno popravljanje (simetrija in perfekcionizem, Katka :-)), preden začnem postavljati okraske (seveda po pravilih perfekcije in simetrije). Pa znova popravki. Obesim, se vsedem, od daleč pogledam, pa znova popravki. In čaka me še smreka doma doma, kot rečem domu, kjer sem živela s starši vse do konca gimnazije. Tista je celodnevni projekt - smreka od tal do stropa. Po družinski tradiciji vedno v srebrno-rdeči kombinaciji. Pa okrasitev oken, praznična ikebana, priprava okrašenega pogrinjka ... Že zmišljujem si, kje bi se dalo še kaj okraševati :-)
Ampak važno je, da se vse sveti, blešči, da so lučke povsod in da se jih nikakor ne nasitimo. Ker so naši domeki tako še toplejši in je srce, ki je malo bolj žalostno (zaradi službe) , bolj v barvah.