Kaj imajo skupnega slaščice in filmi
Nikoli ne bom pozabila, kako sva se pred leti s prijateljico znašli v neki zakotni vasi na Sardiniji in se pred močnim dežjem zatekli v slatčičarno. Roza, rumeni, modri bomboni, breskvice, tortice, indijančki ... skratka kraljestvo zase. Oči izbirajo, razum zagotovo ne. In odšli sva z dvema polnima pladnjema. Pred nečim podobnim sem se znašla prvi popočitniški dan, ko se je pred mano znašel "menu" slastčičarne posebne vrste - spored 17. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffe. Kot bi se znova znašla radovedna mala Katka v knjižnici, kjer je izbirala knjige. Kako pa drugače kot po naslovih, lepih slikicah in naslovnicah, ki me pritegnejo. Tako se zalotim, da izbiram tudi med ponudbo 100-ih filmov dvotedenskega festivala - malo naslovi, malo tematika, drugič nagrade, dober direktor fotografije ... Ko pride v Ljubljano na obisk Liffe ali festival dokumentarnega filma, bi najraje vzela dopust in se zaprla v ljubljanske kinoteke, a ne gre. V času službovanja na Financah mi je v intervjuju Vesna Marđonović, direktorica najuspešnejše slovenske medijske agencije OMD, na vprašanje, kaj je zanjo življenjski luksuz, enostavno odgovorila: "To, da imam čas dvakrat na teden skočit na Liffe". In nazadnje res ugotoviš, da je pri filmskem apetitu najpomembnejši čas, ki ga je bolj malo, za slaščice pa ga nikoli ne zmanjka :-)
Nikoli ne bom pozabila, kako sva se pred leti s prijateljico znašli v neki zakotni vasi na Sardiniji in se pred močnim dežjem zatekli v slatčičarno. Roza, rumeni, modri bomboni, breskvice, tortice, indijančki ... skratka kraljestvo zase. Oči izbirajo, razum zagotovo ne. In odšli sva z dvema polnima pladnjema. Pred nečim podobnim sem se znašla prvi popočitniški dan, ko se je pred mano znašel "menu" slastčičarne posebne vrste - spored 17. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffe. Kot bi se znova znašla radovedna mala Katka v knjižnici, kjer je izbirala knjige. Kako pa drugače kot po naslovih, lepih slikicah in naslovnicah, ki me pritegnejo. Tako se zalotim, da izbiram tudi med ponudbo 100-ih filmov dvotedenskega festivala - malo naslovi, malo tematika, drugič nagrade, dober direktor fotografije ... Ko pride v Ljubljano na obisk Liffe ali festival dokumentarnega filma, bi najraje vzela dopust in se zaprla v ljubljanske kinoteke, a ne gre. V času službovanja na Financah mi je v intervjuju Vesna Marđonović, direktorica najuspešnejše slovenske medijske agencije OMD, na vprašanje, kaj je zanjo življenjski luksuz, enostavno odgovorila: "To, da imam čas dvakrat na teden skočit na Liffe". In nazadnje res ugotoviš, da je pri filmskem apetitu najpomembnejši čas, ki ga je bolj malo, za slaščice pa ga nikoli ne zmanjka :-)
posted by Morska deklica at 7:30 PM
4 Comments:
katka, zato je treba bit letos car in si privoscit oboje.. slascice in liffe :-)
Ihi, a veš, da je to ena super ideja. Ne vem, zakaj sem ti dve stvari dosedaj ločevala :-)
No, pa si koncno nazaj.
Sem ze pozabila, kak luksus so bili studentski casi, ko smo lahko gledali tudi vec kot en film na vecer, ker se nam naslednji dan ni nikamor mudilo.
Priznam pa, da so stoli v CD-ju vse manj udobni. Se ti ne zdi?
Kar se udobnosti tiče, je Kinoteka najboljša. Se lahko skriješ za zice :-) V CD pa trdi k bt. Jutri dobiš knjigico nazaj, ne bo nobena ilustracija, žal, uporabna.
Post a Comment
<< Home